Zgodovina (povzeto po zapisih zgodovinarja Ivana Lorenčiča, Zgodovinskih arhiv Ptuj)
Prve pisane omembe nekaterih naselij današnje občine segajo v 13 stoletje. V državnem arhivu na Dunaju je ohranjenih nekaj listin, ki omenjajo naselja z današnjimi imeni že v daljni preteklosti. So pa zapisi imen različni, odvisno od tega kje je bila listina zapisana in ali je pisar sploh znal slovensko ime zapisati v nemščini.
Poseljenost teh krajev je zagotovo bila že v predrimskem in rimskem času, čeprav materialnih dokazov za to ni. Je pa tukaj blizu peljala rimska pot od Ptuja do Radgone. Poznoantične gomile v okolici dokazujejo poselitev v tem delu Slovenskih goric. Še posebej ob pritokih reke Pesnice, ki je takrat z zamočvirjeno in zaraslo pesniško dolino ta gričevnat svet delila na dva dela. Iz navedenega sklepamo na prometno povezavo SV-SZ, kar je razvidno iz kasnejše slovenske poselitve. V času selitev ljudstev z vzhoda v notranjost rimskega imperija je bilo to področje ''prometna'' pot ljudstev, ki so se preseljevala. Po naselitvi Slovanov so vse do 12 stol. na to področje vdirali Ogri.
Nekje do sredine 19 stol. ni ohranjenih pisnih dokumentov o dokazih življenja in dela na tem področju. Šele po reformah Marije Terezije pride do organizacije državne uprave (popis prebivalstva l. 1754, uvedba hišnih številk, priprave za izdelavo katastra in zemljiške knjige, evidence vojaških obveznikov,…). O delu manjše lokalne skupnosti pa ostaja večino zapisanega v župnijskih in kasneje šolskih kronikah.
CERKEV
Pomemben kulturno-zgodovinski spomenik je župnijska cerkev Sv. Andraža, ki so jo zgradili leta 1513, kasneje so jo dograjevali in spreminjali. Z letnico 1592 pa se ponaša kužno znamenje.
Odlomki iz zgodovine cerkve in fare Sveti Andraž v Slovenskih Goricah
Prostor na katerem stoji cerkev Sv. Andraža je povezan z mnogo zanimivostmi, pestro zgodovino in mnogimi pripovedmi.
Prisluhnite temu kratkemu zapisu zgodovine naše cerkve in fare, saj je to zgodovina nas, naših staršev in naših prednikov. Delo naših predhodnikov spoštujmo in ohranimo čim več zase in za bodoče rodove. Po tem nas bodo cenili, ocenjevali in spoštovali. Ne dovolimo, da bi prihodnji ali daljni rodovi morali slabo misliti o nas. Bodimo jim vzgled in ponos. Tudi cerkev, fara in vse kar je s tem povezano je del naše zgodovine.
Cerkev se je pričela graditi 1513 leta, zato letos praznujemo 490 let naše cerkve. Zvonik je bil grajen 1529 leta, zakristija 1878 leta. Kdaj je bil sezidan prednji del cerkve ni znano. Prvo leseno župnišče na mestu sedanjega je bilo izgrajeno 1754 leta. Sedanje zidano župnišče je bilo izgrajeno 1821 leta. 1896 se je gradila preša – sedanja dvorana. Gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno leta 1880-82. elektrika je v cerkvi zasvetila 1955 leta.
Cerkev je posvetil in blagoslovil leta 1519 Lavantinski škof Lenart.
Prvo staro župnišče je bilo zgrajeno pred letom 1682 na prostoru sedanje občine. Bila je lesena enonadstropna stavba. V njem je prebival mežnar in občasno župnik kaplan iz Sv. Lovrenca.
Zunanjost cerkve in okolico se je pričelo urejati in spreminjati z ukinitvijo pokopališča okrog cerkve 1787 leta in selitev na nov sedanji prostor. Širše in ožje obzidje se je podrlo leta 1821. Iz kamna tega obzidja je zgrajeno sedanje župnišče in okoliške hiše.
Samostojno župnijo Sv. Andraž je ustanovil na zahtevo krajanov 21. julija1756 leta sekovski škof Leopold Ernest grof Firmian. Cesarica Marija Terezija je to ustanovitev župnije potrdila 23. maja 1757 leta. K župniji so spadale vse sedanje vasi in še del vasi Andrenci, Župetinci od leta 1861 še vas Smolinci. Del Vršeca se je priključil 1863 leta.
Pred letom 1756 do ustanovitve naše fare smo spadali v faro Sv. Lovrenc in to od leta 1415. Še prej pa je bil sedež župnije v Ptuju, en del v Benediktu. Po pripovedi sta čez naš kraj potovala iz Benedikta Ciril in Metod. Od takrat imamo cesto Cirila in Metoda - leta 863 ali 869 ko prva kapela nastane na mestu sedanje cerkve. Za cerkvijo je bila meja treh Grofij in to iz Dornave, Ptuja, Negove ter iz nekaj drugih manjših.
Prvi župnik je bil od 20. julija 1757 leta g. Štruc Matej Jožef. Sedanji župnik pa je Janko Babič 21 po vrsti. Kaplanov se je zvrstilo 34. Nekaj več je bilo mežnarjev. Vse to kaže na zelo veliko faro v daljšem obdobju.
Po do sedaj znanih podatkih je bilo iz naše fare posvečenih v duhovnika 27 faranov. Prvi znani župnik je bil g. Peter Nikolaj iz Hvaletincev. Posvečen je bil daljnega leta 1466.
Sedanja zgradba cerkve Sv. Andraža, če jo podrobneje pogledamo in okolico, spominja na utrdbo, za katero je izdal listino o gradnji 1. Februarja 1297 leta nadškof in kastelan v Lipnici Urlich Von Grauenbach kot obrambno točko pred Obri. Taki obrambni stolpi so bili od Forina do gradu Negova in naprej: opisan je nekdanji stolp na Čagonskem vrhu pri kužnem znamenju. To je bila prva obrambna črta. Druga črta so pa bili gradovi Borl, Ptuj, Vurberk, Hrastovec in drugi. To je najstarejša znana letnica omembe kraja Vitomarci. Točen kraj gradnje ni zapisan, razen opisno. Da je cerkev del te utrdbe predvidevam in sklepam na sledečem:
vhod v kor cerkve je enak ali zelo podoben vhodom v stražarske stolpe po gradovih.
Mnoge slovenske listine omenjajo zapise o originalnih virih na Dunaju, tudi tista iz leta 1307. Ta govori o imenih vasi. Analitiki o izvoru imen so kasneje ugotovili, da se iz te starejše listine vidi, da ime Vitomarci izvira iz imena starešine – vodja vasi Vitomir. Kje je bila ta naselbina, se da najti in predvideti po opisu nekoč in opazovanja sedaj. Po mojih večletnih opazovanjih in primerjavami s starimi zapisi je to v stari vasi Vitomarci. Točno o kraju pa kdaj drugič. Torej dela za mlade zgodovinarje je dovolj , da to podrobneje raziščejo in še mnogo drugega.
Pa se vrnimo k zgodovini notranjosti cerkve in njenemu opisu vsaj bežno za današnji dan. Kot je že bilo omenjeno je bila posvetitev nove cerkve 27. Oktobra 1519. Škof je blagoslovil tri oltarje. V sredini je bil oltar v čast Sv. Trojice, na levi oltar v čast Sv. Magdalene, Lazarja in Marte, na desni pa v čast Sv. Simona in Judi. Cerkev je bila mnogo manjša. Obnova oltarjev se je končala 1932 leta in jih je g. Strelec v župnijski kroniki opisal; Mi pa to primerjajmo s sedanjo podobo v cerkvi, ki je enaka. Zadnjo prenovo oltarjev, ki je bila leta 1923, je uredil župnik Ivan Alt. Veliki oltar ima v sredini kip Sv. Andraža, na desni je kip Sv. Petra, na levi pa je kip Sv. Pavla. Zgoraj v sredini je podoba Sv. Antona Padovanskega, na desni kip Sv. Janeza Krstnika, na levi pa Sv. Janeza Apostolskega. Ta oltar je leta 1878 predelal in pozlatil znani Mariborčan. Stranski oltar na levi je posvečen Sv. Boštjanu zavetniku pred kugo. Torej je zelo star. Na desni je kip Sv. Neže, na levi pa Sv. Pankracija. V sredini je podoba srce Jezusovo.
Oltar na desni ženski strani je posvečen Mariji kraljici nebes in zemlje. Tu stojita še kipa Sv. Jahomina in Ane, v sredini pa je podoba srce Marijino. Ta kipa sta bila narejena 1871 leta.
stranski oltar na levi glavni oltar stranski oltar na desni
Na desni strani cerkve je stala prižnica. Ta je bila postavljena 1780 leta in dodelana 1878 leta, odstranjena pa leta 1957. Sledi zapis, kdaj so se kupili svečniki, postavile klopi, spovednice in podobe ter slike, zapiše se, kdaj se je tlakovalo tla v cerkvi in drugo. Orgle so se kupile 1864 leta. Ura je bila nabavljena 1853 leta. V zvoniku so bili takrat trije zvonovi. Njihova usoda in vrnitev je opisana drugje. To je g. Ivan Strelec nadučitelj naše šole (poglejte si ploščo na občini) zapisal 1896 leta. Podrobno je opisal g. Strelec tudi ostale nakupe in daritve, navaja darovalce in koliko je kaj stalo. Iz sedanjosti omenjam samo to, da je na pokopališču postavljena plošča-spomenik z imeni in letnicami tukaj pokopanih tukajšnjih župnikov. Za konec pa še ugotovitev, g. Strelec bi zapisal takole: Urejena je cerkev, v zvoniku so spet trije zvonovi, urejeno je župnišče ter dvorana, pokopališče in mrliška vežica.
OBČINA
Kratek opis zgodovinskega in upravnega razvoja občine
Občina Sveti Andraž v Avstro-Ogrski državi
1941 – 1945 Občina Sveti Andraž v času nemške okupacije
1945 – 1991 Občina Sveti Andraž v času Socialistične federativne republike Jugoslavije SFRJ
1965 – 1992 Krajevna skupnost Vitomarci
1991 do danes - Občina Sveti Andraž v Republiki Sloveniji
Vse te upravne spremembe so kraju prinašale pozitivne in negativne posledice. Glavna povezovalna elementa sta bila skozi zgodovino župnija Sv. Andraža in zadnjih 200 let šola.
POŠTA
Že v 16 stoletju je v 20 km oddaljenem Ptuju obstajala poštna postojanka, namenjena pa je bila za vojaške namene. Uporabljali so jo tudi oblastniki in vladarji.